Zanimivosti
Cerkev stoji na koncu vasi med cesto in malo vodo. Omenjena je prvič leta 1526 v popisu cerkvenih dragocenosti za protiturški davek. Leta 1631 v vizitacijski listini je zapisano, da so v cerkvi trije oltarji, glavni sv. Treh kraljev, ter stranska sv. Helene in Janeza Evangelista. V preteklosti se ob cerkvi omenja tudi pokopališče.
Sredi 18. stoletja je bil k cerkvi prizidan zvonik s polkrožnimi linami, dokončno sedanjo podobo pa je cerkev dobila sredi 19. stoletja (letnica nad predelo 1856?). Sedanji glavni oltar je l. 1912 naredil Jemej Trnovec. Ima kipe sv. Notburge, Roka, Antona Puščavnika, Matevža m Florijana, v glavni niši pa sliko sv. Treh Kraljev iz Layerjeve dobe- Stele jo celo pripisuje temu slikarju. Stranska oltarja sta starejša. Levi (s podatkom 1863 - Aleš Janežič) ima kipe sv. Helene Apolonije, Barbare in Jakoba, v desnem pa so kipi Pieta, Gregor Erazem in Luka. Na levi steni ladje je nekaj posebne-ga reliefna skupina sv. Treh kraljev iz okoli l. 1650, na desni steni pa Kristus z Ravnohribovega razpela. Obe deli sta narejeni v lesu. V zvoniku so trije železni zvonovi teže od 350 - 900kg.
Kdor se pelje po cesti skozi Briše, na začetku vasi ob glavni cesti iz Polhovega Gradca ne more zgrešiti kapelice sv. Treh kraljev. Kapelica je zgrajena po načrtih Tomaža Štruklja, učenca velikega slovenkega arhitekta Jožeta Plečnika. Ker je staro briško kapelico močno poškodovala povodenj 1924 in 1926, in ker se je pred prvo svetovno vojno zgradila nova - sedanja briška cesta - je ob prizadevanju župnika Ivana Štruklja in domačina Antona Koritnika (dolgoletnega ravnatelja škofovih zavodov) prišlo do izdelave načrtov za novo kapelico. Kapelica je bila zgrajena in blagoslovljena leta 1939. Vanjo so vstavili lesen relief sv. Treh kraljev iz stare kapelice (narejen okrog leta 1650). Danes je original v podružnični cerkvi, v kapelici pa je kopija narejena v delavnici Marka Kavčiča v Šentjoštu.
Na Brišah se prične ena od poti na izredno priljubljeno pohodniško točko - Polhograjsko goro. Po dobri uri zmerne hoje je človekov trud poplačan s čudovitim pogledom. V lepem vremenu imamo kot na dlani skoraj polovico Slovenije. Od zahoda proti severu nam pogled ponese da vrha sv. Treh kraljev, žirovski Goli vrh, če se s pogledom pomikamo proti severu uzremo nekdanji najvišji vrh v Polhograjskih Dolomitih, Pasjo Ravan, pred njo vasica Črni vrh, pogled nam uide na gologlavi Blegoš, Triglav, Koprivnik, Mladi vrh, Ratitovec, Jelovico in Lubnik nad Škofjo Loko. V ozadju se vidi Stol v Karavankah proti vzhodu Selo s cerkvijo sv. Jedrti, Tošč, Savinjske Alpe v ozadju, Polhograjska Grmada, Toško Čelo, Ljubljana, v ozadju Zasavski vrhovi z Jančami in Kumom. Na južni strani V doloini pod leži Polhov Gradec z okoliškimi zaselki, v ozadju zazremo Krim, Slivnico nad Cerknico, Snežnik in nanj prislonjene gozdnate Javornike. Preden obidemo cerkvico na vrhu Gore, se nam pogled usmeri še tja, kjer ugaša sonce, na Zaplano, Planinsko Goro, odrezani Nanos, Goljake in Trnovski les.
Med naravnimi znamenitostmi prav gotovo lahko omenimo tudi podzemno jamo Prevalca. Zanimiva podzemeljska jama Prevalca nad dolino Male vode blizu Korene sicer še ni prirejena za obiskovalce. Obisk na lastno odgovornost je možno dogovoriti na tel. 041 208 673; g. Uroš Malovrh